Poškodbe skeleta

Kaj so poškodbe skeleta?

Poškodbe skeleta zajemajo zlome, razpoke in druge poškodbe kosti, ki so posledica travme, preobremenitve ali degenerativnih sprememb. S stališča mišično-skeletnega sistema delujejo kosti kot biomehanski vzvodi za mišice, omogočajo gibanje in prenašajo sile. Kostna masa narašča med obdobjem rasti, svoj vrhunec doseže med 20. in 30. letom, nato pa začne postopoma upadati, zlasti pri ženskah po menopavzi, kar povečuje tveganje za zlome in druge kostne poškodbe.

osteoporoza

Ena izmed posledic vpada kostne gostote je osteoporoza. Ta je opredeljena kot sistemska skeletna bolezen, za katero sta značilna nizka kostna masa in poslabšanje mikroarhitekture kostnega tkiva, kar posledično poveča krhkost kosti in dovzetnost za zlome.

zdravljenje

Trenutno imata največje dokaze za povečanje kostne gostote vadba z udarci (skoki, doskoki) in vadba s težkimi bremeni (Lambert idr., 2017). Vadba služi predvsem kot upočasnitev procesa osteoporoze in ne kot temeljna rešitev, saj se preprečevanje prične že v otroštvu.

kako jo lahko preprečimo?

Velik pomen v preprečevanju kronične bolečine ima povezava med psihološkim zdravjem, zdravim življenjskim slogom in redna gibalna aktivnost.

osteoartroza

Poškodbe se lahko pojavljajo tudi v sklepih. Med te spada osteoartroza, ki je nevnetna sklepna bolezen (primarna in sekundarna). Povzroči začetne degenerativne spremembe hrustanca, ki kasneje prizadenejo ostale sklepne strukture. Najpogosteje se pojavlja v spodnjem udu, v kolenu in kolku. Zanjo so najpogosteje značilni: jutranja bolečina, omejen obseg giba in bolečina ob obremenjevanju.

zdravljenje

Pri zdravljenju je ključen vsestranski pristop. Poleg redne telesne dejavnosti in vadbe je priporočljivo živeti kar se da zdrav življenjski slog in zmanjšati telesno maso za manjšo obremenitev sklepov.

zlomi (frakture)

Poleg obrabe in zmanjšane gostote kosti se lahko kostem pripetijo tudi zlomi (frakture). Zaradi direktne travme poznamo akutne frakture. Frakture lahko delimo glede na prizadeti del kosti, premike med odlomke in obliko zloma. Glede na težo klinične slike ločimo več vrst zlomov:

- - Nalom-nepopolni zlom → gre za »počeno« kost
  - Popolni zlom brez dislokacije → ni spremembe položaja kosti
  - Popolni zlom z dislokacijo → zlomljena dela kosti se premakneta
  - Odprti popolni zlom → prisotna je rana

Zanesljivi klinični znaki za frakture so: sprememba oblike (deformacije), »škripanje« pri poskusu premikanja poškodovane kosti (krepitacije) in vidni kostni deli na površini kože. Manj zanesljivi so bolečina, oteklina in omejena funkcija. Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno.

Posebna vrsta zloma je stresni zlom, ki nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev na kosti (dolgotrajen tek, trda podlaga tekališča, neprimerno obuvalo), ki lahko sčasoma vodijo v zlom. Najpogosteje se pojavljajo na malih kosteh stopal, vendar so zlomi možni tudi na drugih delih spodnjih udov. Pri zdravljenju je ključno vadbo prilagoditi, postopno pričeti z obremenjevanjem in modificirati dejavnike tveganja (obutev, vložki, biomehanske nepravilnosti idr…)